KS MIREN

Različne zgodovinske najdbe v MirnuPoselitev Mirna se je začela najverjetneje že v obdobju mlajše kamene dobe. O tem pričajo kamniti izdelki, najdeni na ravninskem območju ob župnijski cerkvi. Na Mirenskem gradu so ostanki prazgodovinskega gradišča, v bližini pa še ostanki rimskih grobov.Čevljarska zadruga

Do začetka 19. stoletja je v kraju prevladovalo kmetijstvo, pozneje se je začela razvijati tudi obrt, predvsem čevljarstvo, usnjarstvo in kamnoseštvo. Leta 1869 je bila ustanovljena čitalnica, leta 1897 pa še hranilnica in posojilnica. Leta 1908 so ustanovili čevljarsko zadrugo, ki se je zaradi prve svetovne vojne in bojev na soški fronti leta 1915 preselila na grad Vrbovec blizu Mozirja, kjer je nastala močna begunska kolonija Mirencev.

V Mirnu je po prvi svetovni vojni do prepovedi fašističnih oblasti leta 1927 potekala živahna kulturna in telovadna dejavnost, zato so ga simbolično imenovali goriške Atene. Leta 1924 je na občinskih volitvah kljub fašističnemu nasilju zmagala delavsko-kmečka lista. Med drugo svetovno vojno je bilo požganih več kot sedemdeset hiš z gospodarskimi poslopji.Športno drustvoSeptembra leta 1943 je bil Miren vključen v goriško fronto. Takrat so oddelki partizanske varnostne službe na mirenskem vojaškem letališču uničili več italijanskih letalskih hangerjev.

Po drugi svetovni vojni se je v Mirnu iz obrtniške tradicije razvila industrija. Na večino kmetijskih zemljiščih so zasadili sadna drevesa. Sedaj je v vasi več zasebnih podjetij proizvodne, trgovske in storitvene dejavnosti.      

 

Stara razglednica iz Mirna